nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
De je začel od leta 1909 v Italiji razvijati svoje globoko poetične slikarske svetove. Arkadni hodniki mečejo dolge sence na neobljudeni prostor, antični kipi in krojaške lutke brez obrazov naseljujejo njegova platna, dimniki in zvoniki štrlijo v nebo, železnica kot metafora umetniško-izumiteljske poti v neznan, metafizičen svet se vije čez obzorje. Giorgio de pa si je, kot je zapisal, predvsem prizadeval, »da bi človeško podobo izločil, izbrisal, če je ta bila vodilna ali nosilec simbolov, čustev ali misli; da bi slikarstvo enkrat za vselej odrešil zadušljivega antropomorfizma, da bi sleherno reč, tudi človeka obravnavali zgolj kot stvar«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani