nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Svet se mu kaže kot nedoumljiva uganka, polna metafizičnih doživetij in srečevanj z nerazumnim: »Umetnost nas vrača nam samim, to pa počne tako, da nas spravlja iz nas samih in nas sooča, sooča nas z uganko.« Ionesco za današnjo rabo je pisec, ki se znajde pred »zidom in breznom«, pa svojo nelagodnost in tesnobni občutek neznosnosti rešuje s humorjem; pri tem noče ničesar sporočati (»nisem poštar, da bi prinašal sporočila«, je njegov znani aforizem) oziroma je sporočilo obseženo v situaciji sami, v kontekstu, iz katerega njegove igre nastajajo in ki ga pred bralca prinaša njegova esejistika. Dodatno moč poistovetenja nemara nosi tudi Ionescov »interes« za smrt (čeprav je naslov knjige Spomini na smrt morda le preozek), ki se je, kot prizna v že omenjenem intervjuju, boji, vendar z nekakšno jezo, pri čemer pa ve, da ko ni več strahu, nastopi samo še dolgčas ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani