nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Posebno poglavje Ionescovega delovanja je njegov družbeni angažma, kakor ga denimo izraža v eseju z naslovom Kultura in politika, v katerem razmišlja o »peklu« politike v odnosu do kulture in umetnosti, angažirani pa so tudi eseji, v katerih razmišlja ožje o gledališču, ki pa tudi ni nikdar izvzeto iz širšega konteksta (Mnenja o mojem gledališču in o mnenjih drugih, O avantgardi, Londonska polemika, Proti cenzorskim režiserjem ipd.). Kljub avantgardistični provenienci Ionescove literature in njegovi reformatorski vlogi pa je v njej nekaj, kar bi lahko imenovali konservativno oziroma je bilo v določenem času označeno celo kot reakcionarno (Ionesco v intervjuju za Tel Quel, objavljenem v knjigi z naslovom Človek pod vprašajem, odgovarja: »Reakcionar sem zato, ker reagiram.«). V tem pogledu je Ionesco med tremi »kralji« absurdnega gledališča res najbolj na »desni«: se je zbližal s komunisti, Beckett pa je ostal nekje vmes, in ni imun na (pristransko) ideologiziranje ali
moraliziranje, kar pa vse počne stvarno oz. kot »skromni obrtnik« avantgarde, »čisto ves čas v živi srži stvari«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani