nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ionescovo gledališče si vseskozi prizadeva napihovati učinke in razkazovati »nitke«, v svojem temelju je komično, saj komično obravnava za bolj tragično od tragičnega (»komičnost je intuicija absurda«), onstran obupa ali upanja, vendar vselej skrajno nelagodno in neznosno; s komiko v resnici želi »udomačiti tesnobo« oziroma neznosnost ublažiti do meja znosnega. Bistvo gledališča po Ionescu prekrivajo »zajedalski izrazni načini«, ki jih je treba razbiti z nezmernostjo; v teatru je (spet po analogiji z lutkami) vse dovoljeno, tudi v jezikovnem smislu: zato njegov jezik v nemožnosti, da bi nosil pomen, eksplodira.
Ionesco v svojem postopku ne skriva nadrealističnih izvorov (črni humor, odvisnost od sanj, demonična infantilnost, avtomatizem v nizanju akcij in prizorov, erotična podloženost in psihoanalitska prepletenost likov s situacijami, primarno začudenje ipd.) in eseje piše vzporedno z dramskimi deli, kar pomeni, da kljub navidezni
intuitivni spontanosti ta niso nikdar brez sočasne »ideološke« podlage.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani