nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Dogajanje v dvorani, nekoliko spominjajoči na ljubljanski PTL, ni ritualno v tradicionalnem smislu, prej stilizirano (prevladujoče barve so črna, in rdeča, prizorišče je mračno, prazno, obrobljeno z visečimi preprogami) in skoreografirano, pred nami se ne dogaja niti zarotitveni ples niti religiozni ceremonial, čeprav je duhovno ozadje »projekta« očitno. Nastopajoči po potrebi v hipu spremenijo nevtralno gledališko prizorišče v »sveti« prostor, takoj nato pa ga v diru spet zapustijo in prepustijo njegovi »profani« formi. K celovitemu videzu uprizoritve zagotovo pripomorejo tudi gibčni, emotivno izraziti in ekspresivni igralci, ki tako s telesno dinamiko (neponovljiv je prizor animacije) kot tudi z izjemno obrazno »mizansceno« zaznamujejo ta kratki, vendar do kraja intenzivni »dih« gledališča, polnega dediščine legendarnega poljskega režiserja, teoretika in duhovnega vodje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani