nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V poslednjem dihu je človek še zadnjič svobodno bitje, zavezano samo (lastnemu) življenju, kjer se dokazuje tako, da doživlja in občuti, potem pa dokončno preide v lastništvo smrti.
Dogajanje v dvorani, nekoliko spominjajoči na ljubljanski PTL, ni ritualno v tradicionalnem smislu, prej stilizirano (prevladujoče barve so črna, in rdeča, prizorišče je mračno, prazno, obrobljeno z visečimi preprogami) in skoreografirano, pred nami se ne dogaja niti zarotitveni ples niti religiozni ceremonial, čeprav je duhovno ozadje »projekta« očitno. Nastopajoči po potrebi v hipu spremenijo nevtralno gledališko prizorišče v »sveti« prostor, takoj nato pa ga v diru spet zapustijo in prepustijo njegovi »profani« formi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani