nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ogledav, vedno nekoliko ob robu, zazrt vase, globoko v človeka ali prazen list pred seboj, zaljubljen, a z dejanji, prelitimi v besede, prepuščajoč se trpnim užitkom, iščoč lepoto, ki se je ni treba dotakniti, ne vizionarski, ampak vselej odprt in povezovalen, zlit v življenju, ki ga simbolizira nenehna hoja »nikamor«, in pisanju v nenehnih krogih navznoter; polten do mere, ki mu še omogoča čutiti meso jezika, veren, kolikor je vera samo postaja na poti skozi neskončne pokrajine duha, romantičen, kolikor ta pojem ni vezan na določeno zgodovinsko obdobje, ampak na upanje kot tako.
Tudi je v nadaljevanki samo »približek«, vendar dokončen in zavezujoč, kot Goldensteinova ali Jakčeva pesnikova upodobitev. In je v televizijski uprizoritvi vendarle svetli, izmaknjen travmatizirajočemu pogledu, kakršnega poznamo zlasti iz gradiv za šolsko rabo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani