nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Odmevov je bilo dovolj, vendar nemara ne ravno takšnih, kot so jih ustvarjalci pričakovali. Kljub temu je eno gotovo:, ki ostaja v naši zavesti brez verodostojne upodobitve, je v Pavletu dobil optimalnega interpreta oziroma neke vrste »dvojnika« in zagotovo zapolnil njegovo »prazno« podobo. Ogledav, vedno nekoliko ob robu, zazrt vase, globoko v človeka ali prazen list pred seboj, zaljubljen, a z dejanji, prelitimi v besede, prepuščajoč se trpnim užitkom, iščoč lepoto, ki se je ni treba dotakniti, ne vizionarski, ampak vselej odprt in povezovalen, zlit v življenju, ki ga simbolizira nenehna hoja »nikamor«, in pisanju v nenehnih krogih navznoter; polten do mere, ki mu še omogoča čutiti meso jezika, veren, kolikor je vera samo postaja na poti skozi neskončne pokrajine duha, romantičen, kolikor ta pojem ni vezan na določeno zgodovinsko obdobje, ampak na upanje kot tako.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani