nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Zato pa so blagorodni gospodje v duhu, da je »krepost edini način, da se živí še po smrti in se dá naslednikom vedeti, kako je kdo prepotoval ta svet«; tisti pa, »ki živijo kar tja v en dan, se ukvarjajo le s svojimi minljivimi posli in se utapljajo v njih, se še za življenja štejejo za mrtve, in ko umro, umre z njimi vse«, poskrbeli za svojo posvetno slavo. Priporočili so se sv. Dizmi, »zrcalu vseh spokornikov in tolažniku vseh grešnikov v smrtnem boju«, in poleg drugih spomenikov s svojo spominsko knjigo zapustili najpomembnejši iluminirani rokopis slovenskega baroka 18. stoletja. Iz skrbnega varstva Arhiva Slovenije, kjer je bila preučevalcem na voljo le na diapozitivih ali mikrofilmu, je Fundacija Vajkarda Valvasorja z dvesto oštevilčenimi faksimiliranimi izvodi skupaj z dvema knjigama prevodov in znanstvenih razprav razširila možnost preučevanja in védenja o slovenskem plemstvu v letih od 1688 do 1801, ko je bil v kroniko vpisan zadnji član.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani