nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
pa je bil neizmerno bolj progresiven umetnik, pa brez kakšnega ideološkega predznaka, kot konvencionalni realistični podobar, in to tudi kot filmski komedijant, ki je s svojo pojavnostjo, držo, retoriko in glasom banalno realnost prevajal v pesniški svet.
In po je bilo v slovenskem filmu še nekaj sijajnih komedijantskih figur, spomnimo se samo v filmih in Ne čakaj na maj, Duše v Tistega lepega dne in Ubij me nežno, v Tistega lepega dne in Ne joči,!, Mile Kačičeve in v Butnskali, Majolke v Babici gre na jug, pa a v Ekspres, ekspres in v filmu V leru ter ne nazadnje ali slovenskega Woodyja v Odi. Pa čeprav zgodovina slovenskega filma ni bila kaj posebej naklonjena filmski komediji oziroma dovzetna za komične razsežnosti - morda se s filmi V leru, Porno filmom in stvari že obračajo tudi drugače - in na ta način tudi ni izraziteje priklicevala potencialnih filmskih komikov ali komedijantov, pa božični in prednovoletni čas napeljujeta k temu, da se jih spomnimo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani