nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Samospodjedanje ni le zvestoba temu, kar občuti kot temeljno potezo vsake misli (»misel mora, kolikor natančneje se ji uspe izraziti, toliko bolj nekje v sebi ohranjati nekakšno zadržanost oziroma prostor, ki bi pripadal neke vrste ne-misli, prostor, ki bi bil nenaseljen in nenaseljiv, nekaj takega kot misel, ki se ne bi pustila misliti«), ampak je zanj branje očitno simbol temeljnega spoznavalskega odnosa, ki ga imamo do resničnosti. Ko se Blanchot osvobaja svoje individualnosti in daje prostor tujim mislim, tujim poezijam in tujim ekstazam, ga ne zanima zbirateljstvo tujih izkušenj, ampak izmerja dimenzije praznine, ki bi lahko v sebi nosila vse izkušnje, jih razumela in s tem postajala resničnejša od njih samih. V bistvu ga zanima dvojno obličje neskončne praznine: smrt in Absolutno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani