nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Zasledovanje temeljnega toka, globinske strukture branega, se izraža v na videz jasnih stavkih, ki pa vselej nekako brez konca ne odmikajo le branega avtorja, ampak spodjedajo tudi sami sebe, najsi piše o pisateljih (»Kdor bere Kafko, se je torej prisiljen spremeniti v lažnivca, vendar ne v popolnega lažnivca«), filozofih (»Temeljna poteza Nietzschejeve resnice je v tem, da jo lahko razumemo le napačno, da je predmet neskončnega nesporazuma«) ali duhovnih avtorjih ( »o skritem Bogu govori odkritosrčno, z gotovostjo in pri tem pozablja, da prav ta nediskretnost skorajda povsem razvrednoti vse, kar govori«). Če bi bil Blanchot stripovski junak, bi imel prazen oblaček.
Samospodjedanje ni le zvestoba temu, kar občuti kot temeljno potezo vsake misli (»misel mora, kolikor natančneje se ji uspe izraziti, toliko bolj nekje v sebi ohranjati nekakšno zadržanost oziroma prostor, ki bi pripadal neke vrste ne-misli, prostor, ki bi bil nenaseljen in nenaseljiv, nekaj takega
kot misel, ki se ne bi pustila misliti«), ampak je zanj branje očitno simbol temeljnega spoznavalskega odnosa, ki ga imamo do resničnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani