nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V skrbno urejeni in prevedeni knjigi najdemo kratke zapiske ali malo daljše eseje o pisani druščini literatov in mislecev - Bergsonu, Rilkeju, Proustu, Kierkegaardu, Mojstru, Gidu, Sartru, Kafki, Baudelairju, Mallarméju, Nietzscheju, Pascalu, in Marquisu de Sadu - izbor recenzij, ki jih je Blanchot sprva objavljal v raznih revijah in pozneje združil v nekaj knjig. Kljub temu da je Blanchot tudi sam zanimiv pisatelj in mislec, ki je marsikaj pomembnega povedal tudi o nevknjiženih stvareh - zlasti pronicljive so njegove ekstotalitaristične (pred drugo vojno je bil tesno povezan s francosko desnico) kritike totalitarizma in vizionarske slutnje družbe, v kateri bi v nasprotju s fašistoidnimi skupnostmi prišlo do izraza resnično spoštovanje drugačnosti bližnjika -, se izbor omejuje na »kritiške«, bralske Blanchotove tekste. Mnogoterost obravnavanih besedil - preveč jih je in premalo za knjigo, pregosta in preredka so za zapis o njej - toliko bolj razgalja skrivnost Blanchotove
misli: branje sámo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani