nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Razvoj figurativne forme nam torej govori o individualnem in o (p)osebnem in kolektivnem statusu človeškega telesa in figure v umetnosti preteklega stoletja, četudi hkrati tudi o načelnem, miselnem in družbenem kontekstu, o prevladujoči historični, kritiški in umetnostni normi, tj. o času, ki so v njem nastajale te umetnine, se pravi ozaveščenosti časa, ki mu umetnost upodabljanja telesa - figuralike - pripada. Razstava je torej tudi svojevrsten »spoprijem« z mislijo, z zavestjo, z osebno, družbeno, idejno, teorijsko naravnanostjo obdobja, ki v njem postavlja tipične telesne like in Oblike, s številnimi opredelitvami, ki zdaj pripadajo le zgodovini in je v njih razviden sočasni kritiški pristop.
Razstava nam torej govori, da tipična izoblikovanost in govorica prvotnih, prvobitnih likovnih prvin telesa (v zanosu, statično, v gibanju, v zasuku, zastrto, zamaskirano in evidentno, čisto, sproščeno ali v značilni drži, poudarjeno, v
ospredju ali izgubljeno v prostoru, s patosom ali umirjeno, nadzorovano, v krču - krčevito - in sproščeno, nejasno, motno, sublimirano ali povsem razvidno) spregovori kot govor, govorica, jezik le skozi izostreno Formo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani