nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Korunova scenska eksplikacija hrepenenja je poetično-filozofska in paradoksna, skrajno ponotranjena in na trenutke hermetična, čeprav je skupini hrepenečih junakov mogoče določiti dovolj natančen zgodovinski in socialni kontekst. Lahko bi rekli, da ji skuša poiskati celo neke vrste realistični okvir meščanske drame, ki pa je v nujnem nasprotju z njenim v glavnem privzdignjenim simbolističnim »besediščem«. Iz tega paradoksa - najmočneje se odslikava v dramskih likih oziroma njihovih interpretih - naj bi vzšlo hrepenenje po bistvu, kot tista velika skrivnost, ki se kot slutnja dviga za umom in ga v vsem preseže, oz. kot »najlepša pot« brez tostranske izpolnitve, ki pa v uprizoritvi vendarle ostane zaprto v sicer pretehtano in na trenutke lucidno, a v glavnem težko dostopno, »samozadostno« odrsko konstrukcijo - in niti Poljančeva smrt v sredi in na koncu vsega je ne more razpreti v avditorij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani