nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
s svojo nesporno režisersko veščino sicer vzporedno dogajanje poveže mizanscensko, ritmično in kompozicijsko, vendar to kljub temu vzbuja občutek nekakšne načelnosti, morda celo teznosti. To pa je občutje, ki prevladuje v uprizoritvi kot celoti: splošnost in zaprtost kolektiva, iz katerega izstopajo individualne usode samo občasno, neke vrste objektivistična, na trenutke celo hladna in »neobčutljiva« bolj študija kakor drama, zanimiva racionalna konstrukcija brez opaznejših emocionalnih »posledic«. Z razširitvijo dramskega prostora je torej Cankarjeva drama postala študija hrepenenja, ki preigrava njegove različne možnosti in oblike, izvirno asinhrone literarne postaje in oblike hrepenenja postavlja v sestav odrske sinhronije, po vsem sodeč z enim samim ciljem: izluščiti iz »nove« Cankarjeve drame hrepenenje kot tako.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani