nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
In se seveda nič drugače kot zahodna »nažirala« pri kapitalističnih koritih. Samoupravljanja v Afriki delujočih jugoslovanskih podjetjih (praviloma s sedežem v kapitalističnih državah) seveda ni bilo in (spet še neraziskana antropološka tema) »trije slovenski delavci Emona Cafeja na plantažah kave v Centralnoafriški republiki so zaslužili toliko, kot dvesto črncev skupaj«, je zapisal leta 1982 v takrat modernih in tudi danes pogostih potopisih.
Danes, ugotavljata in, obstaja Afrika v slovenskem prostoru na specifičen način: vrata univerz so študentom iz Afrike popolnoma zaprta, nimamo strokovnajkov za poglobljene in utemeljene analize aktualnih dogajanj in gibanj v Afriki, potopisi - z redkimi izjemami - pristajajo na v kolonialnem potopisu uveljavljene modele, afriška kultura prihaja k nam kot »kolonizirana na zahodu« (Kje je že zbirka Mostovi Pomurske založbe?), največ prihaja k nam afriške glasbe, toda večinoma »narejene, skonstruirane«, o azilih, tudi Afričanov, pa
odločajo ljudje, ki »ločijo več avtohtonih slovenskih gob kot afriških držav, da o njihovem poznavanju afriških etničnih, verskih, socialnih in kulturnih posebnosti niti ne govorimo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani