nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Dokument je bil torej vedno obravnavan kot govorica nekega glasu, ki je zdaj reduciran na tišino - na svojo krhko sled, ki pa jo je k sreči možno dešifrirati. Toda, pravi Foucault, preko mutacije, ki sicer še ni dovršena, je zgodovina, kar zadeva dokument, spremenila položaj: kot pravo nalogo si ne zadaja tega, da bi ga interpretirala, ne tega, da bi ga opredelila, ali govori resnico in kakšna je njegova ekspresivna vrednost, temveč da bi ga obdelala od znotraj in ga razdelala; ali, povedano drugače: zgodovina poskuša v samem dokumentarnem tkivu določiti enote, celote, serije in razmerja. Toda, poudarja Foucault, zgodovino je treba odtrgati od podobe, v kateri je našla svojo antropološko utemeljitev, odtrgati jo je treba od podobe kolektivnega spomina in jo osvoboditi pojmov enotnosti, ki se vsiljujejo na najbolj neposreden način v povezavi z enotnostjo knjige in enotnostjo avtorjevega dela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani