nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V gledalski retoriki veščega ocenjevalca kljub temu še vedno manjkajo nekatere pomembne kritiške prvine, ki so bile značilne za veščino ocenjevanja filma ponekod v Evropi in so imele marsikje (v, Angliji, Nemčiji) tudi močan vpliv na filmsko praxis, v primeru Cahiers du cinema pa so korenito preobrnile način filmskega mišljenja cele ustvarjalne generacije.
Ko prebiram skrajno dobrotljivo in malodane transcendentalno tenkočutno kritiko zadnjega domačega uspešnega filma Kruh in mleko izpod peresa prve dame slovenske filmske žurnalistike, gospe Ženje, se ne morem znebiti vtisa, da bi bilo treba najmanj eno tretjino v preteklosti docela neustrezno in abotno ocenjenih slovenskih filmov podvreči ponovnemu kritiškemu presojanju. Mislim, da je bila večina nekdanjih kritikov bolj političnih kot kritičnih, bolj ideološko in literarno kot filmsko razgledanih, njihove kritike pa pogojene in zapisane z nefilmskim pojmovnim in besednim aparatom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani