nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Taka umetnost se je lahko rodila le iz sončno ljubečega in lepoti predanega občutja, plaho odmaknjenega v samoto spominov in v nedosegljivost vsega izsanjanega, povezanega z veliko doslednostjo, popolno zbranostjo, ki vklepa v lepotni kristal tudi skrito bolečino, in s samoumevnim tehničnim znanjem. Pesniški čustveni sijaj je vanjo neizmerno nežno, a nepremakljivo vkovan kot nakit srca. Spremenjen v barvne nize cvetnih jagod utripa na zemljevidu nedotaknjene beline kot svetloba draguljev na spominski knjigi umetnikovega med platnice človeške samote zaprtega, a navznoter - ker zna z ustvarjalno odgovornostjo hvaležno prisluhniti ubranosti slehernega trenutka - sanjsko bogatega, v očarljivo osrečujoči, melanholično spokojni in nematerialno krhki paradiž izkristaliziranega umetniškega življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani