nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Njihova razmerja niso usklajena le v okrasen skelet, marveč v pesniško metrično formo ali glasbeno frazo, do kraja napolnjeno z nežno žarečo življenjsko intenzivnostjo, v katero se lahko kot v sonet ali arabesko arabske gazele nepremično zgosti celo najbolj krhka bežnost. To očarljivo Pogačnikovo poetičnost kot odločilno kvaliteto, ki v njegove slike prebuja avtorjevo tiho ustvarjalno prisotnost, pa so poleg občutljivih kritiških interpretov (kakršna je avtorica osrednje študije v katalogu Čopič) spoznali tudi sami pesniki, saj so njegove grafike nekoč posebej razveselile klasičnega; Kocbeka so pritegnile, ker ni v njih prav nič prepuščeno naključju, s strukturnim bogastvom pa so se izkazale tudi kot idealna naslovnica Grafenauerjevih Štukatur.
Sublimirano razkošje Pogačnikovega duha je tako rekoč brez ostanka zajeto v njegovo čipkasto arhitekturno risbo, ki jo z veliko koncentracijo vodi avtorjev ritmično usmerjan poetično-meditativni navdih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani