nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Zgodnja dela prepesnjujejo z dosledno linearnim spevnim ritmom in voljo po krhki nasičenosti likovnega prostora prizore iz nežno prvinskega življenja (svobodne konjičke, spokojne vasi ali predmestna jutra), ki jih je umetnik že spočetka uzrl v primarni nedotaknjenosti, v najčistejše znanilce srečnih občutij pa tudi nostalgično otožnih stanj, sprejetih v kraljestvo poezije skupaj z ritmičnimi odmevi pripovednih motivov iz ljudske pesmi ali srednjeveških tapiserij in perzijskih miniatur. Sčasoma je razpoznavnost motivov pretopil v krhko konstrukcijo asociativnih duhovnih znamenj ali jih usmeril na simbolno pomenljive, vselej intimno ubrane nosilce, vpete v čipkasta jedra, povzdignjene v poetične rekvizite, kakršni so roža, list ali nepogrešljiva ptica, ter jih spremenil v orientalsko izbrušene arabeske iz gredic, poti, izsanjanih arhitekturnih segmentov ali igličastih vejic, filigransko prežarjenih z božično pravljičnim ivjem. Vse te
ornamentalno usklajene like pa je sčasoma vtiskoval v obliki izvirno stopnjevanega globokega tiska oziroma reliefne jedkanice, dopolnjenega z na ploščo ročno vnesenimi tonsko usklajenimi barvnimi poudarki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani