nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Na pogled je sicer skromna (fotografsko gradivo, nekaj načrtov, diapozitivi in trije čolni, ki so jih uporabljali na - ribiški, imenovan tudi krški, bohinjski in večinoma doma izdelovani sandolin), vendar dovolj nazorno pokaže, da so bili prebivalci življenjsko odvisni od reke in nanjo tudi čustveno navezani. Direktor Dolenjskega muzeja je v uvodu kataloga k razstavi enega od razlogov zanemarjanja reke pripisal tudi temu, da je pravih meščanov vse manj, priseljenci pa z reko ne vedo kaj početi, zato je treba spet poiskati stik z njo, saj se »še vedno ponuja sama in je tu, kjer je bila nekoč, le da je vedno bolj odrinjena in zapuščena ter nemo in potrpežljivo čaka, da jo spet odkrijemo, spoznamo in vključimo v utrip mesta, kakor je nekoč že bila«.
Drži, kar je upesnil avtor več knjig o (dve nosita pomenljiv naslov: umira in pa teče dalje), da »Samo suše in velike vode / so nekoč ustavljale mlin, / mlin, ki je mlel očetu in dedu / in kdove koliko dedom pred njim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani