nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Lahko bi se namreč vrnili na enega izvornih pomenov besede samopodoba, ki v grščini kot jeziku, ki je izvor evropskega miselnega upodabljanja in sebeupodabljanja, ni predstava o sebi, ampak - če jo razumemo kot prevedek grškega autoeidos - tudi samooblika v smislu čiste podobe, čiste oblike, čiste forme - forma, ki je ne prizadeva današnje mnenje, da »narodi niso nastali iz kakšne naravne ali celo večne snovi« (). Samopodoba kot podoba sama je morda bistveni lik vseh, naših dosežkov in dejanj, besed in misli, ki je ločen od posameznih vsebin naših zavesti, a je kljub časnosti in smrtnosti naroda brezčasno nekako zapisan v sami resničnosti, v absolutnem Spominu. Naš »optimizem« bi tedaj lahko slonel na zaupanju, da samopodobe že zdaj postajajo iz nebivajočih bivajoče - vendar le, če so relevantne pred neupodobljivim breznom tega, kar je.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani