nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Taka tatvina je, kot lani z vrat ukradeni adventni venec, ki ga je v svoji gorečnosti pri iskanju ritualov obesila, še preden je katoliški koledar to zapovedal, res čista zlobna nesramnost. Nisem se hitro pomiril od razburjenja, ki pa ga nisem znal kanalizirati, saj je bil predmet nekakšna premična tarča, nočni tat, kakršnega zelo verjetno sploh ne bi zmogel prepoznati, če bi ga videl na ulici, tat je bil anonimen, kakor so anonimna navsezadnje najbolj podla človekova dejanja.
Mar si v prepričanju, da ostanemo nespoznavni prav kot mi sami, kot pravi jaz, navsezadnje ne privoščimo tudi vstopati v »chat rooms« in seveda iskati igrivo svobodo v menjavah virtualnih identitet, vendar pa tudi digitalizirati poti do skrajnih meja dopustnega?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani