nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pri Csákyju je takoj opazna njegova izjemna razgledanost po zgodovinskih virih in literaturi vseh zvrsti, saj splete kar pregosto (premalo selekcionirano) referenčno mrežo, z odlomki iz zgodovinskih dokumentov, leposlovja, dnevniških zapisov, najrazličnejših študij, izpod peres mnogih slavnih oseb oziroma tistih, ki so o slavnih (posredno ali neposredno) pisali; imen kajpak ne gre niti omenjati.
Csáky meni, da operete ne smemo presojati z umetnostnimi merili (kakor tudi »ljudske« igre dunajskega predmestnega gledališča niso vrednotene z merili visoke književnosti), ampak moramo v njej videti predvsem to, kar je bila sodobnikom trenutna pozaba, izlet v glamurozna, eksotična ali »domačijska« (habsburška dedna) okolja, hkrati pa zrcalo realnosti in prek persiflaže tudi odvod (socialnih, političnih) potlačitev, sredstvo intimne samoironije (parvenijske plasti so se ob smešenju plemstva posmehovale tudi sebi). Avtorjevi poglobljeni prikazi nam ne
več vidne sporočilnosti s primeri (iz) Netopirja, Vesele vdove in Cigana barona (ta je, denimo, metafora avstrijsko-madžarskega razmerja po uvedbi dualizma) so nemara vrhunec knjige.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani