nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Na to teoretično vprašanje je po Altmanu odgovarjal še marsikdo, tudi Haneke, ki se v svojih filmih sicer raje ukvarja z bolj obsesivnimi vprašanji. Mlada igralka (Juliette Binoche), njen vročekrvni nečak, ki se zaplete v ulični pretep s črncem, njen prijatelj, ki ga ni nikoli doma, ker fotografira po vojnih bojiščih, njegov oče in brat na podeželju, ki se ne razumeta, romunska emigrantka, ki pošilja domov naprosjačen denar, pa učitelj gluhonemih, ki bo pri igralki zamenjal vojnega reporterja ... Vtis, da je svet izmuzljiva celota, ki je ni mogoče šifrirati z univerzalno kodo (kolikor ni to sam fokus filmske zgodbe seveda), je Hanekeju vsekakor uspelo ustvariti, a priznati je treba, čeprav je film lepo gledljiv, da to ni zelo veliko razodetje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani