nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Ne umanjka niti zlobna, usodna ženska (teve novinarka), ki daje vtis prijatelja in zaveznika, v resnici pa v dani situaciji išče le lastno korist (dvig gledanosti svoje postaje), kar Nikogaršnje ozemlje približa še enemu klasičnemu žanru, filmu-noir.
Vrnimo se k »nevtralnosti« Tanovićevega filma: najbolj prepričljiv je začetek, meglena in kot temna noč, ki zanika morebitno zlonamernost bosanske straže, infiltriranje na sovražnikovo ozemlje. Ta preprost postopek izniči vsakršno možnost, da bi eno ali drugo stran (v tej konkretni situaciji) oblatil kot »agresorsko«; prolog filma bi potemtakem lahko ustvaril vtis absurdnega soočenja vojakov dveh fantomskih vojska, ki se morata na nikogaršnjem ozemlju znajti, kakor vesta in znata.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani