nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Vanjo zreta, avtorica in igralka, z odprtimi očmi, v kljubovalni drži, raje s smehom kakor z jokom, z ironijo, ki pa se vrača v zavest kot podeseterjena žalost, kot živalska preža, najmočneje navezana na nekoga, ki ga ni, nenehno zanikujoča nekaj, česar ni. Igralka je na odru zato, da igra in je, da je lik in oseba, vidna in slišna, široko odprto bitje, ki nas hkrati vabi in odriva, hkrati ve in čuti ter govori, čeprav bi morala molčati, njena navidezna agresivnost pa za seboj skriva skrajno nemoč in strah. Središče igre se v igralkini interpretaciji vse bolj krči in oži, vse bolj postaja silhueta, del prostorske projekcije, v kateri zaznavamo samo še sledi bivanja, pobliske po mrežnici, v tišini, ki jo v zavest priklicuje zgolj bitje srca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani