nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Do konca druge svetovne vojne bojda brez vsakršne načrtnosti, šele po njej pa z zavestjo, da je svetovne in evropske klasike nujno brati tudi v našem jeziku. Ko je »nekako prišlo v navado, da pesnik poezije ne le piše, marveč jo tudi prevaja«, so nam približali Iliado, Odisejo, Gorski venec, pesnitev Smrt-, izbore Goetheja, Puškina, v »okretni in gibki« slovenščini pa so zazvenela tudi mnoga starogrška in rimska, nemška, ruska, italijanska, poljska ... ter (močno repetitivna srednjeveška in renesančna) francoska pisanja.
Pot je prestavitev v sodobni jezik, ki je večinoma edina možnost, kajti knjižna slovenščina ima precej poznejši začetek kakor stara francoščina, prav tako nima historične dimenzije kakor denimo stara angleščina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani