nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Medtem ko prestavljanje v materinščino v 19. stoletju ni bilo kaj prida cenjeno, so stoletje pozneje tujo literaturo slovenili domala vsi večji pesniki. Do konca druge svetovne vojne bojda brez vsakršne načrtnosti, šele po njej pa z zavestjo, da je svetovne in evropske klasike nujno brati tudi v našem jeziku. Ko je »nekako prišlo v navado, da pesnik poezije ne le piše, marveč jo tudi prevaja«, so nam približali Iliado, Odisejo, Gorski venec, pesnitev Smrt-, izbore Goetheja, Puškina, v »okretni in gibki« slovenščini pa so zazvenela tudi mnoga starogrška in rimska, nemška, ruska, italijanska, poljska ... ter (močno repetitivna srednjeveška in renesančna) francoska pisanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani