nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Njena zmožnost podoživetja besed, ki jih poje, se najbolje odraža v nespornem vrhuncu Wendersovega filma, v intimnem dialogu z v pesmi Silencio, katere besedilo - »če bi rože v mojem vrtu videle mojo žalost, bi se zagotovo posušile in odmrle« - ponazarja globoko bolečino: v emocionalnem vrhuncu, ko se v njenih očeh pojavijo solze, jih subtilno obriše s svojim robcem. Skozi to avtentično sekvenco je mogoče spoznati dejansko globino nestilizirane kubanske glasbe, ujete med bolečino in radost. Žalostno-melanholične pesmi so njen zaščitni znak, saj pravi, da jo takrat preplavijo čustva: sposobna je odpeti celotno pesem v tonu, s katerim lahko odkrito ponazori bolečino, ki se skriva v njenem besedilu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani