nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
bogu lahko na Filozofski fakulteti teorijo literarnega besedila predavam, na ZRC SAZU pa raziskujem. Že od študentskih let me je zgodovina književnosti zanimala predvsem zaradi vprašanj, kot so: kako je leposlovno besedilo narejeno, kako učinkuje, zakaj eno samo delo zbuja toliko različnih razumevanj, kako se v besedilu družita jezik in misel, kakšne vezi se med znaki spletajo znotraj besedila in kakšne ga navezujejo na družbeni, kulturni, ideološki in estetski kontekst, kako prek besedila spoznavam drugačen čas in prostor ter se srečujem z drugim subjektom, katera gibala spreminjajo književnost, zakaj se toliko vzorcev, podob in pomenov v njej obnavlja in ohranja v kulturnem spominu, čemu nas literatura sploh privlači, čemu rabi ali je rabilo njeno raziskovanje ... Zato sem zgodovinske obravnave slovenske književnosti od baroka do postmodernizma (najrajši sem se loteval poezije) zvečine družil z odpiranjem teoretskih vprašanj, po možnosti pri nas še neobdelanih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani