nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Nič od tega. Zguba je, kot omenja tudi Zajčev pripovedovalec, lepo zložena literatura, v kateri so »vsi vzroki in posledice lepo opazni«, vsi zgodbeni impulzi pa se dogajajo »v tako popolnem sosledju, tako perfektno odvisni drug od drugega, da bi se pripoved razblinila v prah, ko bi odvzel en sam člen, en sam kamenček v mozaiku.« Lepo, v zaštrikanosti Zgube je na trenutke čutiti malce žanrske shematičnosti, želje, da bi se vse lepo ujemalo, a to niti ni moteče, avtor zgodbo o nenavadni usodi dveh parov s presenetljivim koncem nadzoruje elegantno in suvereno, razgrinjajoč občutljivost nastopajočih za vrednote, ki bi jih protagonistom 5 do 12 le težko pripisali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani