nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pa ni mogoče reči, da v tem zadnjem desetletju ni bilo iskrenih prizadevanj, da bi to poglavje slovenske zgodovine zaprli: v parlamentu sta delovali dve, hudo medla Polajnarjeva in močna Pučnikova preiskovalna komisija; pred leti je bil narejen resen napor, da bi parlament svoj odnos do bližnje preteklosti opredelil v posebni deklaraciji; komisije za zaznamovanje grobišč so imenovale vse vlade od Peterletove dalje; na ministrstvu za notranje zadeve je bil ustanovljen poseben referat, zadolžen za grobišča; mnoštvo komisij je delovalo na lokalnih, mestnih in občinskih ravneh; krivce za povojne poboje je na podlagi zahtev tožilstev poskušala izslediti policija; sprejet je bil zakon o popravi krivic...
Ob vsem naštetem ni slovenska država roki pravice izročila enega samega osumljenca; uvedla ni enega samega kazenskega postopka; zločina ni razpoznala za zločin in ga kot takega obsodila; in kar je najhuje in zaradi česar odnos države in
posredno nas vseh do pobojev deluje že groteskno: država ni v desetih letih uspela postaviti niti minimalnih standardov ravnanja s trupli pobitih, kjer in kadar že kdo naleti nanja. Ni ji uspelo kodificirati najbolj običajnih človeških dejanj pietete: da je brez sodbe usmrčene in skrivoma zagrebene treba odkopati, jih, če je mogoče, sodno identificirati, zatem pa dostojno pokopati in zaznamovati njihov grob, svojcem pa izročiti mrliške liste.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani