nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Od prvega premišljenega in pretehtanega predloga, kako zapreti poglavje medvojne in po vojni z drugimi sredstvi nadaljujoče se državljanske vojne, bosta zdaj zdaj minili dve desetletji. A slovenska država se še vedno zapleta v čudaške, prav groteskne zadrege vsakič, ko na tem ali onem koncu Slovenije, pod tistim komunalnim odlagališčem, v onem bunkerju, v tistem breznu ali na oni poljski njivi buldožerji, ki brezdušno ravnajo zemljo, jamarji, ki raziskujoče oprezujejo za novimi, še neodkritimi in nepopisanimi brezni, ali kmetje, ki služeč svoj vsakdanji kruh zdolgočaseno orjejo svojo njivo, nepričakovano trčijo ob človeške stegnenice, spodnje čeljusti, prestreljene lobanje, z gumirano žico povezana zapestja ali kose preperele obutve in oblačil. Država ne ve, kako naj v takih primerih postopa, zato ravna od primera do primera drugače: ponekod najdišče v zadregi zavaruje z ograjo in stvar je s tem zanjo (do nadaljnjega) opravljena; drugje se
loti izkopavanja, ki je neredko iz tega ali onega banalnega razloga (recimo, ker za strokoven izkop, identifikacijo žrtev in kasnejši pokop zmanjka sredstev) na sredi prekinjeno; spet drugod preprosto ne ukrene ničesar, ampak ravna, kot da se ni zgodilo nič.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani