nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Drugo poglavje, naslovljeno Problemi spoznanja, začrta glavne tematske sklope spoznavne teorije, seznani nas s problematiko spoznavnih predmetov, mej, izvorov in poti. Tretje in četrto poglavje sta analitični v ožjem pomenu: v Analizi spoznanja in znanja ter v Teorijah upravičenja prepričanj avtor dopolnjuje klasično pojmovanje znanja kot resničnega in obenem upravičenega prepričanja ter poda svojo, precej zapleteno definicijo znanja: »A ve, da p natanko tedaj, ko je prepričan, da p; 'in ko' je p resnična propozicija; 'in ko' je p podprta z utemeljenimi (in resničnimi) razlogi 'in ko' A ve, da je tako. (str. 134) - obenem pa kot spoznavni »skeptik« opozarja, da je vsaka definicija znanja ireduktibilno krožna (njegova lastna je namenoma eksplicitno krožna), kajti znanje je eden izmed »transcendentalnih pojmov« (podobno kot pojem resnice, stavka, misli, zakona idr.), ki se izmikajo vsaki eksplicitni definiciji in jih je možno razumeti samo implicitno, v kontekstu jezika ali formalnega
sistema, v katerem nastopajo. V zvezi s tem navaja »paradokse znanja« (str. 137 isl.), analogne znanim avtoreferenčnim semantičnim paradoksom, in odkrije tudi nov paradoks, ki ga imenuje »paradoks neznanja« (stavek p: A ne ve, da p).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani