nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Med besedo, organizirano v pesem (»Osušeno cvetje še drhti / položeno v kri, / ki odteka v sinjino neba, / da bolijo tihe želje neslišnih gozdov«) in sliko (ko se »bivanjski klici« za hip oddaljijo in porazgubijo »v ranljive sledi barve, v telo telesa barve, v neizmerljivo - kot vse v vsem, kot peracta, kot rojstvo, življenje in smrt«), se razširja tišina, v kateri se je treba iz dneva v dan soočati z »brezbrižnim nebom« in »zemeljsko danostjo«.
v monografiji ostaja; njegove slike ostajajo njegove, saj si jih avtorica ne prilašča, le prilaga jim svoj komentar in pušča bralcu (tudi angleškemu) oziroma gledalcu, da oboje poveže, kakor ve in zna. Monografija je neke vrste knjiga slik in slika knjige, ikonično-verbalni artefakt, več kakor samo tekst ali slika, hkrati pa tudi manj od obojega, saj se njen dokončni smisel izpolni v vmesnem, nič več »materialnem« prostoru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani