nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Zgonikova se sicer najintenzivneje posveti njegovim slikam, vendar iz monografije v bralca zrejo tudi Huzjanove »mistične« skice, rainerjevske poslikane fotografije, ki s slikarsko intervencijo nenadoma postanejo povsem izvirne slike, v tri kiparske dimenzije transformirane Huzjanove na pol rojene figure, družinske fotografije kot »predloge« za kasnejše slikarske obdelave in slikarjevo besedilo (Avtobiografija) s pesniško-filozofskimi izpeljavami. tudi v besedi sledi »nikoli definiranemu zakonu poduhovljene predanosti in odvisnosti« kot »edini možni poti k odrešitvi«. Med besedo, organizirano v pesem (»Osušeno cvetje še drhti / položeno v kri, / ki odteka v sinjino neba, / da bolijo tihe želje neslišnih gozdov«) in sliko (ko se »bivanjski klici« za hip oddaljijo in porazgubijo »v ranljive sledi barve, v telo telesa barve, v neizmerljivo - kot vse v vsem, kot peracta, kot rojstvo, življenje in smrt«), se razširja tišina, v kateri se je treba iz dneva v dan soočati z »brezbrižnim
nebom« in »zemeljsko danostjo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani