nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V Huzjanovih slikah je uresničen »ideal lebdenja« in njihovi prostori so blizu neke vrste »instalacijam«: kljub temu da njihove površine žarijo, je treba vanje vstopiti, le da je ta vstop duhovne narave, vstopnico zanj pa ponuja šele zbranost in osredotočenost v njeno osrednjo točko, ki je po navadi črna, nekakšno tretje slikarjevo oko, ki s slike zre v gledalca. V Huzjanovih slikah Zgonikova odkriva praelemente, še posebej zemljo in vodo, medtem ko je ogenj v njih navadno hladna svetloba, belina platna (in papirja). Huzjanova slika (in slika nasploh) je za Zgonikovo »kompleksno dejstvo, ki zajema vse prvine časa, in ni bojazni, da bi odpovedala v zmožnostih prikazovanja sveta«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani