nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
To je postopek, ki bolj kakor na raz-stavo označevalne verige ter dekodiranje njene površine stavi na razvitje »globinske« tekstualno-ikonične in kontekstualne mreže, po kateri se pretikajo viri in reference, asociacije in inspirativni drobci, podobe podob in njihovi prevodi v poetični diskurz.
Protagonisti monografije pa kljub temu še vedno ostajajo Huzjanove slike oziroma »generična vrsta« osebkov, ki jih naseljujejo. Če avtoričino lepo prispodobo o slikarskem ateljeju kot gledališkem odru, »na katerem se rojevajo zamišljene podobe, kot da bi vstajale iz 'hranilne tekočine' miselnih tokov, nabranih izkušenj, iz stika s snovjo in iz predanosti materiji«, prenesemo na Huzjanovo slikarstvo v celoti, se nam v njem pokažejo »ponavljajoče se fiziognomije izumljenih teles«, telesa brez nog ali samo velike, ovalne glave v nemem kriku, z zarezano črto brezizraznih ust, vdolbljenih oči, polne senc in v barvi nekakšne bolezni ali bolečine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani