nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Kakor senca, kakor pravi obraz resničnosti, ki je Nič, ki je nezmožnost vsakršne Biti, ki je Molk in Tišina, ki je Vzgib in Smrt, ki je Pesem in njen sipki pesek, razsejan po temnem nebu.
Pesmi M. vztrajajo v poziciji intime, hkrati pa se odpirajo navzven in komunicirajo s svojo naravno intenco sporočanja. Nekako so »enodvojne« - zaokrožene v sebi, polne primarnega lirizma na eni strani, na drugem bregu izrazoslovne galeje pa nenehno iščejo stik z drugim, ga plaho nagovarjajo, mu prišepetavajo, ga vabijo in iskreno vpletajo v svoj svet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani