nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
V skrivnostnem spisu Alkibiad, ki ga je grško izročilo pripisovalo samemu Platonu, se je začelo pojmovanje človeka, ki je oblikovalo tisočletja judovske, krščanske in islamske duhovnosti, a ga je modernost že skoraj pozabila: »Ker človek ni niti telo niti telo in duša skupaj, ostaja po mojem ta (možnost), da ni bodisi nič ali pa, če je nekaj, ni naposled nič drugega kot duša.«
Ženskost, ki bi se želela osvoboditi podrejenosti, se ne bi smela misliti kot izvoren sovpad zgodovinsko posredovane zavesti in telesa, ampak kot duša: kot predtelesna, predspolna in nadzgodovinska polnost človeškosti. Ženska lahko kot biološko šibkejše in v kontingenci zgodovine podrejeno bitje zahteva absolutno enakopravnost le tedaj, če se razumeva kot utelešena duša, v bistvenem enaka in samo v odnosu do dane nebistvenosti telesa vendarle »eidetsko« različna od moškega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani