nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
S tem priznanjem se nikakor ne želim pol stoletja prepozno vaditi v književni zvrsti ogorčenih zapisov, s katerimi so se na objavo knjige odzvali tako z desnice (»dosegli smo skrajno mejo odvratnosti«, je besnel Mauriac in Drugi spol je končno prišel celo na vatikanski indeks) kot z levice (kolumnisti francoske komunistične partije so kar tekmovali v obsojanju njegove nemoralnosti). To v času, ko je razgaljanje intime postalo tako rekoč mainstream, ne bi bilo le brez vsakega smisla, ampak bi bilo v nasprotju z dejansko etično kvaliteto dela. Drugi spol je namreč kljub temu, da je včasih zastarel (npr. v bioloških izvajanjih ali razumevanju spolnih praks), preveč osebno obarvan (npr. v negativnem vrednotenju materinstva) in hermenevtično naiven (»mnoge današnje ženske, ki so imele srečo, da so dobile nazaj vse privilegije človeškega bitja, si lahko privoščijo razkošje nepristranskosti; občutimo celo jasno potrebo po tem«; I, 26), predvsem pa
oropan humorja v obravnavanju vendarle večkrat precej smešnih zadev še danes prepričljiv kot resnoben etični apel, kot klic k osvoboditvi ženske, kot upor proti njenemu zatiranju in podrejenosti, kot poziv k absolutni enakopravnosti spolov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani