nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Čeprav je Trifunovićeva knjiga predvsem znanstvena in pisana v jeziku in slogu, ki ne teži k učinkom, temveč s čistostjo in zgoščenostjo najceloviteje izraža sporočilo o odkritjih, in je prepredena s piščevo občudovalsko ljubeznijo do teme, z množico podatkov in vešče skiciranimi liki, deluje privlačno, dovzetno in skrivnostno in se »odpira« bralcu - nestrokovnjaku. Zlasti prepričljivo delujejo strani, na katerih pobija prenekatero zgodovinsko zablodo, kakor je tista o preziru arhiepiskopa Teofilakta (konec 11., začetek 12. stoletja) do slovanske črede ali o slovanskih rokopisih, ki jih je požgal Bizanc v 11. in 12. stoletju.
Avtor razgrinja zgodovinsko gradivo zelo skrbno, postopoma in pedantno, z dihom novega časa dviguje prah s pergamentov in kamnitih plošč ter minuciozno in potrpežljivo dopisuje zbledele črke ali z dletom poglablja že zravnane vdolbine znakov, vklesanih v kamen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani