nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
»Jaz verjamem v pesem,/ v kateri se krešejo,/ v pesem, ki neti ogenj/ in razdvaja od hudičev,« je poudarjeno kot nekakšen credo v pesmi Memento pesnice Zágorec, ki je pred kratkim izdala v samozaložbi pesniški prvenec (bolje rečeno izbor) V ognjenem kresu (Lendava, 2001, 62. str).
Naj za uvod še pripišem, da je Z. odmevna pesnica madžarske narodnostne skupnosti, pesnica, ki si je pridobila kopico literarnih nagrad na Madžarskem, doslej pa je, poleg tega da je sodelovala v številnih antologijah madžarske lirike, izdala pesniško zbirko v madžarščini Viharverten (Razbičana v viharju, 1997); tokratni izbor ter prevod njene poezije pa je delo.
Pesništvo Z., kar je razvidno iz štirih razdelkov zbirke, preveva poleg erotike ( ogenj) in skoraj bolečega dvoma v lažno in narejeno vsakdanjost (Hrepenela sem po nekakšnem angelskem bivanju) tudi naklon romantičnemu Petöfijevemu domoljubju (V marčevskem vetru), ki je seveda obarvan tudi s trianonsko bolečino.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani