nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Vemo, s kakšno ihto so bili zavrnjeni vsi poskusi, da bi se zgodovinska dejanja in krivice, ki so bile povzročene desetinam ustvarjalcev, vsaj postavila pod pravo luč, kaj šele, da bi ljudje, ki so živeli od denunciacij, naročenega sramotilnega ali k ščuvanju usmerjenega pisanja, od nezasluženih beneficij, nagrad in sinekur, uredniških položajev in profesur, moralno odgovarjali za svoja nekdanja dejanja, recimo tako, da bi odprti, javnosti dostopni arhivi razkrili njihova nečedna početja. Ker slovenska komunistična srenja ni bila nikakršna internacionalna elita (na žalost tudi slovenski kristjani nimajo v sebi skoraj nič svetovljanskega), se kaže njihov nacionalni provincializem ali provincialni nacionalizem predvsem v tem, kako so s kremplji in z zobmi držali slovenistiko, odgnali ali onemogočili vsakogar, ki je mislil po svoje, na koncu pa je nastala generacijska vrzel z vsemi »zunanjimi« posledicami diskontinuitete. Zgodbi prof. Boršnik in prof. sta, kljub vsem bledim poskusom,
stvari »postaviti na pravo mesto«, še vedno vnebovpijoč primer ideološkega nasilništva nad drugače mislečimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani