nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Tisto, kar oboje veže in ohranja trajanje brez konca, je spomin, ki ima v Jesihovi liriki izjemno visoko mesto. Spomin je potrjevanje osebne biti, tudi njene ontološke substance, ki lomi meje časa in minevanja. Kadar izgubimo spomin, izgubimo bistveni del samega sebe in svojih notranje kreativnih stanj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani