nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Lupine slehernikov nam ob domišljeni animaciji odplešejo in ubrano odpojejo slikovite prizore plesa ljubljanskih meščanov, več poskusov neuspešnega snubljenja njihove prevzetne in izbirčne prve lepotice, dokler je nazadnje ne zavrti v njen poslednji ples junak, ki »enac'ga pod soncem mu ni korenjaka«. Ko izgine v viharnih vrtincih Ljubljanice (ki »preplavi« vse prizorišče) in ko se poleže tudi (ustvarjalni) vihar v pesnikovi duši, nam na praznem odru na koncu Orglarček preprosto in jasno pove Povodnega moža, kakor ga je pesniško izmojstril sam.
S polno ustvarjalno svobodo ter premišljeno izbiro izraznih sredstev so disciplinirani in zavzeti soustvarjalci (med njimi moremo tu izpostaviti le kot animatorko in pevko naslovne vloge) zgovorno izrazili univerzalno sporočilo o več kot vprašljivi slehernikovi upravičenosti do samovšečnosti ali celo nadutosti ter o pogosto drastično kaznovani človekovi prevzetnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani