nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Problem ohranitve dunajske slovenistike pri življenju pa seveda ni od včeraj, in na karto, da je bil ustanovitelj prve stolice za slovansko filologijo na leta 1849 in njen prvi redni profesor prav (na to mesto je bil predlagan zaradi svoje »sposobnosti, razsodnosti in umirjenosti«, piše Enciklopedija), danes pač ni več mogoče igrati. Treba pa je igrati na dejstvo, da je slovenščina v Avstriji uradni jezik (kot sta zaradi manjšin tudi hrvaščina in češčina?), da sta Slovenija in Avstrija sosedni državi, ki bosta za medsebojno komuniciranje potrebovali ljudi, ki obvladajo oba jezika, in da je na kot nekdanji skupni prestolnici shranjenega ogromno gradiva, brez katerega kulturne zgodovine pač ni mogoče pisati.
Dunajska slavistika je tudi v preteklosti doživljala nihanja, a najtrdnejša in najbolj ustvarjalna je bila gotovo v 35-letnem delovanju in njegovega naslednika Vatroslava do razpada Avstro-Ogrske in nastanka novih držav, v katerih so mnogi slavisti nadaljevali
svoje dunajsko delo (na novo ustanovljeno univerzo v Ljubljani sta z prišla in Prijatelj).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani